Roerichov pakt in Prapor miru

Nicholas Roerich se je med svojo kariero posvečal ohranitvi kulture. Od mladih nog, kot amaterski arheolog na severu Rusije, je izkopaval prelepe starodavne artefakte in spoznal, da je najboljši dosežek človeškega kreativnega genija skoraj vedno zanemarjen ali ga uničuje človeštvo samo.

V zgodnjih letih dvajsetega stoletja je potoval skozi zgodovinska mesta severne Rusije in slikal njihova propadajoča obzidja in arhitekturo. Pozival je rusko vlado, naj se potrudi obdržati in obnoviti dragocene povezave s preteklostjo.

Kasneje sta razdejanje med I. svetovno vojno in Ruska revolucija njegov trud še spodbudila. Spoznal je, da je kulturna dediščina vsakega naroda v bistvu svetovni zaklad. Njegova ideja o kulturni dediščini se je razširila, od fizičnih ostankov zgodnjih kultur do kreativnih ustanov, kot so univerze, knjižnice, bolnišnice, koncertne dvorane in gledališča. Vse se morajo ohraniti pred vojnimi razdejanji in zanemarjanjem, kajti brez njih bi bila življenje in čas na Zemlji osiromašena.

Roerichu je postalo jasno, da bo potreboval mednarodni trud. Med dvajsetimi leti devetnajstega stoletja je s pomočjo mednarodnih pravnih strokovnjakov sestavil pakt, poimenovan Roerichov pakt.

Roerichov pakt in gibanje Prapor miru sta med tridesetimi leti devetnajstega stoletja hitro napredovala , s centri v številnih državah. Odvile so se tri mednarodne konference, v Brugu, Belgija, v Montevideu, Urugvaj in v Washingtonu, ZDA. Pakt razglaša nujnost zaščite kulturnih dosežkov in dejanj vsega sveta – med vojno in v miru – in predpisuje metode, po katerih bi bile vse vrste kulturnih vrednot proglašene za nevtralne in zavarovane, prav tako kot to počne Rdeči križ z bolnicami. Prav zares, Roerichovemu paktu pogosto pravijo »Rdeči križ kulture«.

Prav tako kot Rdeči križ pooseblja zaščitni znak in prapor, tako tudi Roerichov pakt razglaša simbol, ki je prikazan na Praporju miru. Ta Prapor, ki zajema vse plati kulturnih dejanj in zgodovinskih vrednot, jih razglaša za nevtralne, samostojne in bojevniške sile.

Simbol na Praporju miru ima starodavno poreklo. Najzgodnejši primerek se pojavlja na amuletih iz kamene dobe: tri krogle z obdajajočim krogom. Roerich je naletel na številne kasnejše primerke v različnih delih sveta in spoznal, da predstavlja globoko in sofisticirano razumevanje troedinosti narave obstoja. Za namene Praporja in Pakta Roerich navaja krog kot reprezentirajoč celost kulture, tri krogle kot umetnost, znanost in religijo, tri največja zaobjetja človeških kulturnih dejanj. Krog opisuje tudi kot večnost časa, zajemajoč preteklost, sedanjost in prihodnost. Posvečen izvor simbola, ilustracija trojstva bistvenega v vsaki religiji, ostaja danes osrednji pomen Pakta in Praporja.

Roerichov Pakt je bil sklenjen z enaindvajsetimi narodi ZDA in podpisan kot sporazum v Beli hiši, v prisotnosti predsednika Franklina Delano Roosevelta in z vsemi člani Pan-American sindikata, 15. aprila 1935. Kasneje so se sporazumu pridružile tudi druge države.

Leto 2005 označuje sedemdeseto obletnico podpisa pakta. Zgodovina mednarodnih sporazumov nam kaže, koliko od njih je bilo relevatnih in uporabljenih v času, ko so bili podpisani in potem zapadli v nepomembnost. Kakorkoli, Roerichov Pakt je ostal živ v svojem srcu in je povezan s potrebami današnjega kaotičnega sveta toliko kot včasih. V veliko državah smo priča propadu kulturnih vrednot in neupoštevanju pravic kulturnih zakladov do lastnega nadaljujočega bivanja, za vedno zavarovanega in neoviranega. Vidimo uničenje življenja, lastnine in dediščine ustvarjalnega genija nacij. Samo upamo, da se bo ozaveščenost o pomembnosti človeške kulturne dediščine povečala in ne poslabšala. Večja vrednost naroda kot je njegova kultura, ne obstaja.

ljudje

 

Podpisovanje pakta miru z Franklinom D.Rooseveltom in predstavnikom ameriških republik Henrryem Wallace-om v Beli hiši, 1935.